Otroci kot gobe srkajo znanje iz okolice. Pogosto se odrasli uštejemo in jim ne pripišemo dovolj razumevanja za stvari, ki se nam zdijo preveč kompleksne. Ena takšnih so tudi slušni aparati, katerih delovanja – če smo iskreni – pogosto ne razumemo v celoti niti odrasli, predvsem ne v celotnem spektru pomoči, ki jo omogočajo in ponujajo. Čeprav je otrokom veliko lažje razlagati stvari, ki jih lahko primerjajo, vidijo in preizkusijo ter tako postanejo del stvarnega sveta, v katerem otrok živi, pa je razlaga bolj abstraktnih pojmov, kot sta sluh ali zvok, lahko izziv za pedagoga. Zato se pri razlagi, kaj so slušni aparati, ne moremo zanašati le na tehnični vidik. Lahko pa otrokom ponudimo zgodbo, ki je odličen medij za učenje o svetu – tako za male kot tudi za velike.
Ušesa kot lovilci zvokov
Razlago o tem, kaj slušni aparati sploh so, sem začela s primerjavo ušesa z vsem dobro poznanimi vrati. V tej zgodbi je uho nastopalo v vlogi majhnih vrat, ki v notranjost telesa in vse do naših možganov spuščajo zvoke iz okolice. Vsi zvoki okoli nas, kot so petje ptičkov, smeh prijatelja in lajanje kužka, morajo najprej vstopiti skozi uho, da jih lahko slišimo. Pri nekaterih ljudeh ta ušesna vrata ne delujejo tako, kot bi morala, in ne spustijo zvokov dovolj jasno do glave. V takšnem primeru priskočijo slušni aparati na pomoč.
Majhen pomočnik
V drugem delu dejavnosti »spoznajmo slušne aparate« smo si ogledali sliko in nato še video animacijo slušnega aparata, ki smo ga poimenovali mali pomočnik za ušesa. Naučili smo se, da slušni aparati pomagajo osebi, da bolje sliši, kot da bi na televiziji povečali glasnost. Tako slušni aparati pomagajo odpreti vrata in skoznje spustiti zvoke.
Spodbujanje inkluzije
Nato smo se pogovarjali o otrocih, ki jih poznamo, ter o babicah, dedkih in ostalih ljudeh, ki morda besed ne slišijo tako jasno ali glasno, in da jim slušni aparati pomagajo, da:
- slišijo prijatelje,
- razumejo, kaj se igramo,
- se lahko pogovarjajo in
- sodelujejo s skupino.