Sankanje v domačem kraju

Bližal se je čas zimskih počitnic in snega ni bilo. To pa je pomenilo, da če bomo hoteli otrokom pričarati zimsko idilo, da jih bomo morali odpeljati na smučišče, kjer imajo sneg. Starši v tednu počitnic, včasih nimamo časa, ker smo odvisni od naše službe. Tako sem se tudi sama znašla v čudni situaciji, kosem hotela, da se otroci nasankajo, a nisem imela časa, da bi jih na sankališče peljala. Kajti prvo sankališče je bilo od nas oddaljeno 1 uro vožnje z avtom. 

Sankanje v domačem kraju

Potem pa sem bila navdušena nad novico, da bodo v našem kraju uredili sankališče, ker se zavedajo, da imajo otroci počitnice in da bi uživali, če bi se lahko sankali. Ko sem to povedala otrokom, so bili navdušeni. Danes lahko z veseljem povem, da smo se sankali vsak dan. Niti en dan nismo izpustiti in tako so otroci imeli prekrasne počitnice. Tudi to se zgodi, da zadnji čas zveš, da bodo otroci vseeno lahko uživali na snegu. 

Pohvale vredno, da v vašem kraju uredijo sankališče, čeprav ni enostavno. Pri nas so se potrudili in tudi obljubili, da bodo poskrbeli za sankanje vsako leto, če bodo le temperature dopuščale. Pri nas je tudi možnost smučanja, imamo primerno progo, le snega je vedno premalo. 

Ste tudi vi veseli, če imate sankališče v domačem kraju? Ali ga niti ne opazite in se raje odpeljete na velika smučišča? 

Sama sem prepričana, da otroci, ki so med počitnicami doma, se sankališča v domačem kraju še kako razveselijo, ker drugače ne bi imeli možnosti zimskega sankanja. Vsi otroci si zaslužijo zimske radosti. 

Končno grem zopet na tek na smučeh s prijateljico

Danes grem končno na tek na smučeh s prijateljico, ki me je zadnjič pustila sama doma. V bistvu sem bila sama kriva, ker se nisem pravočasno dogovorila z njo, ampak vseeno bi me lahko tudi ona poklicala. Je pa res, da ima precej manj obveznosti zadnje čase in potem se lažje tik pred zdajci za neka odloči in enostavno gre.

In tako je naredila takrat in tudi tokrat skoraj. Pa se je vseeno spomnila, da bi morda lahko še koga vzela s seboj in poklicala mene. Seveda, ko se gre na tek na smučeh, sem prva v vrsti, da grem še jaz zraven. Tako redko mi uspe, da grem sama, pa tudi nekako mi ne odgovarja in ta tek na smučeh sama, pa ne vem, zakaj. Mnogo bolje mi je v družbi. In ker se prijateljico resnično dobo razumeva, mi je vedno v veselje, da greva skupaj. Edino malce je nerodno, ker imam jaz fanta ona pa je na sveže samska. Sem ter tja se namreč zgodi, da se vanjo zagleda kakšen fant, ki ima samskega prijatelja in nekako nisem ravno v pomoč pri tem. Se pa vsekakor vedno vsi nekako ujamemo in če ne drugega imamo prijeten večer ob čaju. Sem ter tja se še kdaj dobi s kakšnim, ki ga tako spozna, ampak običajno ostane samo pri tem. Se mi zdi, da jo vseeno bolj veseli tek na smučeh kakor pa, da bi si kaj kmalu našla kakšnega fanta. Ampak saj je komaj dobre pol leta samska. Če bi bila jaz na njenem mestu, bi najprej bila kar dolgo časa sama, preden bi sploh začela razmišljati o tem, kaj si želim v življenju od novega partnerja. Predvsem, da ne pristanem, v kakšnem podobnem odnosu, ki se ni izšlo.

Včasih je tek na smučeh vsekakor bolj preprosta zadeva, kakor pa so recimo odnosi.