Kako lepo je hoditi po hribih, če le ne bi bili tako daleč od mojega doma. Ko sem bil še študent, je bilo lažje, ker sem živel v Ljubljani in sem lahko pogosto hodil v hribe. Ko sem zjutraj videl lep dan, sem se odpravil proti hribom. Sedaj takoj kupim hišo nekje na Gorenjskem in se preselim, samo da bi bil bližje goram in hribom v katerih tako uživam. Sedaj živim nekje na primorskem, nekdo bi rekel, kaj za vraga se pritožujem. Ampak jaz ne morem brez hribov in primorska jih nima, razen nekam malega.
Vse bolj se mi poraja misel, da kupim hišo in se preselim. Zavedam se, da sedaj živim še doma, pri starših, da še nimam družine, žene, otrok in če kdaj lahko kupim hišo, jo lahko zdaj in si na Gorenjskem zgradim življenje. Ni enostavno nekje na novo začeti, še posebej, če kupim hišo kje na podeželju, tako kot si jaz želim, ker se bom moral prilagoditi domačinom, jih spoznati in oni me bodo morali sprejeti.
Da je to bila resna ideja, da kupim hišo na Gorenjskem, vam lahko povem, da sem si že začel ogledovati hiše. Moram priznati, da so me cene kar šokirale, a vseeno se ne dam. Gledal bom tako dolgo, da bom našel eno. Ni mi bilo važno kje živim, bil bi že zadovoljen z čisto majhno hiško nekje na obrobju gozda in takšne niso tako drage, ker so višje v krajih.
Da je bila odločitev končna, da kupim hišo na Gorenjskem sem potrdil s tem, da sem povedal staršem. Prav nič jima ni bilo jasno, kako sem se tako odločil. Prepričana sta bila, da sem nekoga spoznal, nista mogla verjeti, da bi se kar sam preselil tako daleč stran. Bolj kot sem jima razlagal, da kupim hišo zato, ker obožujem hribe in gore, bolj sta onadva hotela slišati nekaj drugega. Upam, da mi bo uspelo.