Ko človek dobi podaljšano roko, pravijo, da je to čas, ko naj obišče optiko in gre na pregled oči Maribor, ker to pove, da na blizu slabo vidi. Mene je to kar presenetilo, ker res nisem nikoli pričakovala, da ne bom dobro videla. Tudi moji starši mi nikoli niso dali vedeti, da bi slabo videli, zato sem pričakovala, da bom tudi sama vedno dobro videla. Pa ni bil otako, prišlo je leto, ko se je moj vid poslabšal in potreben je bil pregled oči Maribor pa je moj kraj, kjer sem lahko šla na pregled. Prvi pregled oči je zame bilo nekaj posvem novega, tako sem se morala sprijazniti, da bom dobila nova očala.
Ko so mi povedali, da potrebujem očala, sem bila žalostna, ker jih res nisem želela nositi. Povedali so mi, da bodo očala takšna, da jih lahko nosim neprestano, ker bodo prilagojena tako na daleč kot na blizu. Še tega nisem vedela, da so lahko oačal takšna. Pri izbiri očal okvirjev, pa sem imela spet težavo, pregled oči Maribor je bil še enostaven, kako se je pri izbiri okvirjev zakompliciralo. To pa zato, ker so zaposleni sklepali, da točno vem, kakšen okvir bi želela, jaz pa sem bila čisto zmedena, ker so to bila moja prva očala. Še sončnih očal si nikoli nisem znala kupiti, kaj šele bralna očala. Moram priznati, da sem očala kupovala z slabo voljo, ker si res nisem želela nositi očal. Nekako sem sklepala, da mi očala ne pašejo, da me postarajo in zato sem bila nesrečna.
Lahko rečem, da je pregled oči Maribor potekal super, le da sem sama bila preveč nervozna in jezna. Zakaj moram nositi očala? Zakaj že pri teh letih? To so bila moja vpršaanja naslednje dni. Neprestano sem premlevala in nisem vedela, kako naj končno sprejmem očala, ker drugače ne gre več.